Študij in študenti

1. Visoka kakovost poučevanja in študija

Smisel sodobne univerze je v pridobivanju novega znanja, novih spoznanj in v pomikanju mej znanosti in duha. Ob tem pa je glavno poslanstvo prenašanje teh znanj in spoznanj na nove rodove. Dejansko je univerza osmišljena šele s študenti. Da bomo lahko čim uspešneje, intenzivneje in predvsem kvalitetno izvajali to poslanstvo, potrebujemo kvalitetne učitelje, sodelavce in raziskovalce, najboljše možnosti bivanja in delovanja, vrhunsko opremo in predvsem visoko motivirane študente. Kvaliteten pedagoški kader ni samo dober raziskovalni kader, ki je v vrhu razvoja vede, ki jo predava, ampak je tudi pedagoško in didaktično primerno usposobljen. Trudil se bom, da ta nivo čim prej, s skupnimi močmi vseh organov UM, dosežemo.

Formalno in vsebinsko bom zagovarjal vključenost študentov v procese zagotavljanja kakovosti univerze. Kot bistvena elementa izpostavljam podajo študentskega mnenja v postopku habilitacije in nadaljnji razvoj študentskih anket.

Zavzemal se bom za sistemsko ureditev štipendiranja nadarjenih študentov kot dopolnitev obstoječemu državnemu sistemu. Na univerzi moramo začeti z aktivnostmi za privabljanje najboljših dijakov tako doma kot tudi v tujini. Dvig kakovosti univerze je pogojen tudi večjim deležem dobrih dijakov, ki prestopajo prag univerze.

2. Govorilne ure pri rektorju

Uvedel bom govorilne ure pri rektorju, enkrat tedensko. Ugotavljam, da mnogokrat nastopijo problemi (po navadi formalne narave), ki se na hierarhični poti zakomplicirajo, ali izgubijo, ali pa potekajo prepočasi. Menim, da se da večina teh in takih problemov rešiti hitro in nebirokratsko, če je le volja.

3. Kvaliteta bivanja in prehrane

Eden izmed pogojev uspešnega študija so bivalne možnosti študentov v kraju študija. Mariborska univerza je do sedaj precej uspešno reševala ta problem. S tem delom bom kot rektor aktivno nadaljeval. V dogovarjanju z ministrstvom in vlado bomo pridobivali dodatna investicijska sredstva za izgradnjo ali nakup kapacitet ter za njihovo sprotno posodabljanje. Doseči moramo tudi dogovor z Mestno občino Maribor, ter ostalimi občinami, kjer so sedeži fakultet UM, da nam pomagajo na teh področjih, saj bo korist obojestranska. Doseči moramo primerne cene in lokacije blizu fakultet, da bosta poraba časa in denarja optimalni. Kot rektor bom zahteval tudi dvig kakovosti gostinskih storitev v študentskih restavracijah in vključevanje ekološko in lokalno pridelanih živil ter pridelkov Univerzitetnega kmetijskega centra v ponudbo. Na teh dveh področjih pričakujem aktivno sodelovanje študentskega sveta oz. prorektorja študenta.

4. Vsi študenti sodelujejo pri oblikovanju univerze

Univerza je po tradiciji skupnost profesorjev in študentov, seveda pa tudi spremljevalnih služb. Kot rektor bom deloval v smeri, da bodo vse skupine primerno udeležene pri sooblikovanju institucije. Posebej študentke in študenti morajo biti pri tem aktivno udeleženi, saj je od tega odvisna njihova nadaljnja življenjska pot. Že obstoječa zakonodaja omogoča takšno obliko sodelovanja. Trudil se bom, da se ta odnos še nadgradi. Kakršnokoli omejevanje ali izključevanje študentov od sodelovanja v vseh porah univerze je neproduktivno, omejevalno in po mojem mnenju v končni fazi celo škodljivo. Osebno bom skrbel, da bo celotni širši vodstveni tim na univerzi deloval na principu sodelovanja s študenti!

5. Avtonomija delovanja Študentskih svetov in študentskih predstavnikov

Organiziranost študentov mora imeti najvišjo stopnjo avtonomije, ki vključuje neodvisnost delovanja študentskih predstavnikov v organih in komisijah univerze. Nobena izmed že pridobljenih pravic se ne bo ukinila ali zniževala. Avtonomijo bom zagotavljal preko stabilnosti financiranja študentskih organov in projektov.

6. Študentski in tekmovalni šport

Pregovor »zdrav duh v zdravem telesu« je obrabljen, a še vedno nesporno velja. Menim, da ni dobre univerze brez razvitega športnega življenja. Kot rektor se bom trudil, da postane šport – tako rekreacijski kot tudi tekmovalni – spet sestavni del življenja na UM. Samo Maribor ima mnogo športnih objektov, ki so po mojem mnenju premalo aktivno izkoriščeni (npr. Ljudski vrt, Poljane, Tabor, Studenci, Pristan) – podobno je z drugimi občinami, kjer so sedeži fakultet UM. V dogovoru z Mestno občino Maribor in drugimi občinami, kjer ima naša univerza fakultete, bom dosegel, da bodo tudi študenti UM primerno sodelovali v uporabi teh objektov. Aktivnim športnikom in športnicam moramo omogočiti in prilagoditi študij tako, da bodo lahko s svojim športnim udejstvovanjem ponesli svoje ime in ime UM v svet. S študentom prorektorjem se bova za to posebej zavzela.

7. Karierni centri

V današnjem času se vedno bolj pojavlja vprašanje – problem »kam po uspešno zaključenem študiju?«. Stanje na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja zahteva ob diplomi tudi formiranega človeka, ki ve, kaj so njegovi cilji. Mnogo mladih diplomantov, čeprav izvrstno izobraženih, se na začetku kariere sreča z velikimi problemi, ko išče prvo zaposlitev. Kot rektor bom spodbujal delo Kariernega centra, skrbel za vezi z gospodarstvom in ostalo družbeno infrastrukturo. Pri tem bomo morali sodelovati zelo aktivno vsi – rektor in sodelavci ter vsak posamezni visokošolski učitelj s svojimi povezavami v gospodarstvu inv širšem družbenem okolju.

8. ALUMNI klubi

Podobno vlogo, kot Karierni centri imajo tudi Alumni klubi, vendar je tu povezava manj formalna in občasna. Klubi te vrste so se v svetu, pa tudi pri nas, pokazali kot zelo dobra vez med nekdanjimi, sedanjimi in prihodnjimi generacijami študentov posameznih fakultet. Smisel in bistvo je druženje in s tem tudi prenašanje informacij, znanja in potreb med nekdanjimi diplomanti – danes gospodarstveniki, družbenimi delavci, politiki ali umetniki, in današnjo populacijo študentov. Pogovori, ki so v življenju mnogokrat vezani na formo ali dostopnost, v Alumni klubih potekajo na »enaki višini oči«. To omogoča večjo sproščenost, obenem pa ustvarja stike, do katerih mogoče nikoli ne bi prišlo; ob takšnih stikih se velikokrat rojevajo dobre ideje. Trudil se bom, da bodo ti klubi delovali na vseh članicah UM in bodo povezani na nivoju UM, ter da bo vsaj enkrat letno povezovalni dogodek tudi na nivoju celotne univerze.

9. Kulturno in umetniško delovanje na UM med študenti in zaposlenimi

Na področju kulturnega delovanja naša univerza ne da tega, kar bi lahko. Menim, da je bila priložnost za ustanovitev akademije s področja umetnosti, po nepotrebnem zamujena in to bo potrebno v naslednjem mandatu nadoknaditi.

Posledično čutimo, da je študentska populacija na tem področju morda preveč pasivna. Pred nekaj desetletji je bil KUD Študent pojem kulturnega delovanja na slovenskem nivoju. Kudovci so še danes institucija. Kot rektor se bom trudil, da tako delovanje spodbujamo, da nimamo samo dni in noči raziskovalcev, ampak tudi Kulturne dneve UM in stalne umetniške razstave in uprizoritve. Da se to da, nam najbolje kažejo kolegi študentke in študenti na nekaterih fakultetah, ki s svojimi pevskimi zbori in nekaterimi občasnimi umetniškimi razstavami že delajo v tej smeri. Trudil se bom, da se ta »virus« razširi na vse članice UM in da bodo nastopi pod firmo UM postali stalnica! To bo aktivna naloga celotnega vodstva UM!

10. Mednarodna vpetost

Kot rektor bom študente spodbujal in jim omogočal delo in študij za določeno časovno obdobje na uveljavljenih univerzah in fakultetah izven Slovenije. Prav tako bom podpiral prihod tujih študentk in študentov na UM. Tako bodo naši prihodnjimi upravljavci gospodarskega, družbenega in političnega življenja spoznavali svet in navezovali prve stike, obenem pa bo svet spoznaval tudi nas. Vse zapisano velja seveda tudi za učitelje in raziskovalce. Programi kot npr. ERASMUS morajo še pridobiti veljavo.