Zaposleni na UM

1. Zadovoljni, motivirani in ustrezno nagrajeni delavci

Naša univerza potrebuje nov zagon, nov optimizem! Da postanemo dobro delujoča in zadovoljna skupnost, bom uresničeval naslednje cilje:

  • Omogočal bom okolje, kjer bo vladala taka organiziranost, da bodo stimulirani dobri in kreativni sodelavci, obenem pa bo omogočena pomoč tistim, ki se uvajajo.
  • Vsem zaposlenim mora biti zagotovljena prihodnost – plače morajo postati primerne. V dogovoru z zaposlenimi, sindikati, vodstvom UM, fakultetami ter državno upravo moramo zastaviti nov univerzitetni plačni sistem, ki bo predvsem spodbuda za kakovostno delo.
  • Odstraniti je potrebno omejitve glede višine plače za plačilo dela iz neuredbenih virov. Kdor ima več projektov, naj ima višjo plačo in to brez omejitev!

2. Pedagoško in raziskovalno delo

  • Sem proti nižanju obremenitev za vsako ceno. Če je učitelj obremenjen z osmimi urami, še ne pomeni, da dela slabše. Kakovost se tako ali tako preverja vsakih 5 let s habilitacijami in na 7 let s ponovnimi akreditacijami.
  • Razmerje med pedagoškimi in nepedagoškimi sodelavci mora biti primerno – stremeti moramo za tem, da mora vsak učitelj imeti vsaj enega asistenta oz. mladega raziskovalca.
  • Možnost izrabe sobotnega leta mora postati pravilo, ne izjema. Zavzemal se bom za sistemsko ureditev tega instituta.
  • Uvedel bom ponovno vplačevanje premije s strani univerze za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je bilo neutemeljeno ustavljeno. Opravljeno delo, vključujoč nadobveze, bo izplačano!

3.  Izvolitve in napredovanja

  • Kriteriji za izvolitev morajo postati jasni, vsem razumljivi ter za vse enaki!
  • Kriteriji napredovanja po horizontali ne smejo več temeljiti na arbitrarnem odločanju posameznikov.
  • Nižanja obremenitev (faktorizacija) samo zaradi finančnih razlogov, brez vsebinske diskusije glede posledičnega nižanja kakovosti in pestrosti, ne bo več. Univerza kot delodajalec mora postati prijaznejše delovno okolje. Ob sistemskem urejanju ključnih vprašanj (habilitacije, napredovanja, delo na projektih) bomo vseskozi upoštevali specifični položaj sodelavk in sodelavcev.

4. Habilitacije

4.1. Habilitacija – merila

Habilitacija predstavlja licenco, ki dovoljuje poučevanje na visokošolskem zavodu in nikakor ne sme biti samo štetje točk – v svetu so uveljavljeni zelo različni postopki.

  • Sedanja habilitacijska merila, kot skoraj edino merodajno merilo upoštevajo objave v SCI/SSCI. Visokošolski učitelj je lahko tudi tisti, ki je, ob ustrezni mednarodni primerljivosti in vpetosti, odličen pedagog ali odličen strokovnjak. V ta del habilitacijskih meril bo potrebno poseči. V trikotniku pedagoškega, znanstvenega in strokovnega dela bo potrebno najti primerno ravnotežje, saj ne moremo pričakovati, da bodo vsi najboljši in svetovno primerljivi prav na vsakem od teh področij.
  • Razmejiti moramo pojma habilitacija in mentorstvo, ki pomeni sposobnost vodenja mladega kandidata do doktorata – kriteriji morajo biti zapisani in takih se moramo držati! Danes pa praktično velja enačaj: habilitacija=mentorstvo, pri čemer pa se vedno znova zahteva izpolnjevanje dodatnih nenapisanih pogojev.

4.2. Pogoji in kriteriji

  • Napisani kriteriji za habilitacijo morajo biti edini, ki se upoštevajo! Nikakršnih dodatnih, posebnih in nenapisanih kriterijev ne more in ne sme biti. Habilitacije ne smejo biti orožje za obračunavanje.
  • V modelu habilitiranja moramo merila postaviti tako, da spodbujajo in ne ubijajo motivacije kandidatov.
  • Vsega se ne da izmeriti – delo poročevalcev je razvrednoteno, vsebina postaja last birokracije. To je nujno potrebno spremeniti!
  • Študij na fakultetah UM je raznoroden, zato bom organom UM podal v razmislek predlog za oblikovanje več (vsaj dveh) habilitacijskih komisij: posebej za področje tehnike, naravoslovja, medicine na eni strani in družboslovja, prava, humanistike, umetnosti na drugi strani.

5. Humanistika, družboslovje in umetnost so prvorazredne teme

Ob stalnem – včasih že nekritičnem – poudarjanju potrebe po prenašanju tehničnega znanja v gospodarstvo pozabljamo ali pa potiskamo na stranski tir velika in za razvoj ter obstoj družbe pomembna področja humanistike, družboslovja in umetnosti. Če bomo dovolili, da zaradi trenutnih potreb gospodarstva (ali politike) odrivamo ta področja v drugi plan (tudi in predvsem finančno), bo kazen dolgoročno zelo huda. Pogovore in delovanje UM na področju umetnosti smo povsem potisnili na stran. Empatija do tega področja je bila izkazana samo pred volitvami! To je nedopustno in tu nas čaka veliko dela.

Pravo, posebej sodni del oblasti, je mnogokrat žaljeno in zasmehovano, obenem pa finančno močno podhranjeno. Močna in stabilna Pravna fakulteta lahko na kratki in predvsem na dolgi rok veliko prispeva k stabilizaciji razmer v državi.

6. Novi in mladi delavci in sodelavci

Za vse, predvsem pa za nove in mlade delavce in sodelavce, mora biti prihodnost na univerzi varna in predvidljiva!

Da bo temu tako, morajo biti izpolnjeni predvsem ti pogoji, za katere se bom zavzemal:

  • konec zaposlitev za določen čas – te naj bodo zgolj izjema za delo na kratkotrajnih projektih, ne pa za pedagoško oz. asistentsko delo!
  • Predlagal bom uvedbo sistema mentorstva za nove sodelavce za hitrejšo in učinkovitejšo vključitev v delovno okolje.
  • Zavzemal se bom za višje osnovne plače mladih sodelavcev (asistentov, mladih raziskovalcev), ki so trenutno slabe.
  • Oblikovanje finančnih fondov, namenjenih izključno mladim, za nakup opreme, obisk konferenc, nakup literature.

7. Prorektor za koordinacijo delovanja fakultet izven matičnega sedeža

Pet fakultet, ali slaba tretjina vseh v okvirju UM (Fakulteta za turizem, Fakulteta za energetiko, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za organizacijske vede) so institucije, ki nimajo sedeža v Mariboru. Njihovo delovanje in sodelovanje v okviru UM je, zato v določeni meri oteženo. Za njihovo popolno, enakopravno in enakovredno sodelovanje v UM bo na vseh področjih skrbel prorektor, ki bo v celoti koordiniral to področje.